Lomljeni zidaki

Škarpniki za gradnjo opornih in podpornih zidov – škarp

Prefabricirane elemente, ki jih v večini uporabljamo za izgradnjo različnih vrst škarp, imenujemo škarpniki. Lomljeni zidaki so namenjeni za izdelavo meja med parcelami ali razmejitev različnih delov parcel, za izgradnjo naravnih sten, z njimi lahko postavimo živo, zeleno steno ali celi vertikalni vrtiček, na katerem si lahko pridelujemo hrano, uporabimo jih lahko za urejanje različnih nivojev terena, za gradnjo opornih in podpornih zidov in še marsikaj. Škarpnik lahko igra vlogo predvsem okrasnega elementa, lahko pa škarpo postavimo tako, da prenese velike pritiske in z njo utrdimo teren. Škarpniki so najpogosteje izdelani iz betona, ki je dobro odporen na zunanje elemente, poleg tega pa je cenovno bolj ugoden kot drugi material, ki je ravno tako popularen za izdelavo škarp – kamen.

Kako se postavlja škarpa – postopek

Preden začnemo s postavljanjem škarpe, moramo najprej premisliti, ali potrebujemo podporni ali oporni zid ali nekaj drugega. Na podlagi tega razmisleka nato uredimo temelje. Pri opornem zidu so izvedeni v drugo smer kot pri podpornem. Prvo vrsto lomljenih zidakov nato polagamo na temelje, ko so ti še deloma sveži, zato da se škarpnik dobro sprime s podlago, kar bo utrdilo škarpo. Ko je prva vrsta popolnoma stabilna, lahko šele položimo drugo vrsto.
Če za izgradnjo škarpe uporabljamo lomljene ali cepljene lomljene zidake, jih lahko do enega metra višine zlagamo navpično enega na drugega, če želimo višjo škarpo, do metra in pol, pa bomo morali škarpnike polagati z naklonom (običajno nekje okrog 30 stopinj). Ko gradimo v višino, moramo imeti v mislih tudi teren, na katerem bo škarpa stala, saj tudi ta lahko vpliva na njeno strukturno stabilnost.
Škarpnike lahko polagamo tesno enega zraven drugega, lahko pa med njimi pustimo nekaj prostora, kar nam omogoča gradnjo različnih oblik škarp. Lahko jih zlagamo v ravne vrste, lahko pa jih postavljamo v bolj naravne oblike. V mislih pa moramo imeti, da škarpa, v kateri so zidaki tesno skupaj, prenese mnogo večje obremenitve kot tista, kjer je med njimi velik razmak.
Vsak škarpnik je drugačen od drugega in lahko se zgodi, da se na površini škarpnikov pojavijo majhne vdolbine. Te ne zmanjšujejo kakovosti škarpnika in ne vplivajo na njegovo strukturno trdnost, temveč so enostavno posledica vibracij med postopkom izdelave. Ne samo, da te vdolbine niso škodljive – še več, vdolbine povečajo površino lomljenega zidaka, kar ob zlaganju v škarpo omogoča boljši oprijem med posameznimi elementi.

slide12
slide1

Zaščita škarpe pred vremenskimi vplivi

Škarpo je potrebno, če želimo, da bo kar se da dolgo opravljala svojo vlogo, zaščititi pred vremenskimi vplivi, predvsem pred vlago. Vlaga lahko škarpi namreč škoduje z več strani – beton jo lahko vleče nase iz zasipa, katerega se dotika, prinaša jo lahko dež, cvetlični škarpniki pa so vlagi še posebej izpostavljeni celo takrat, ko ne pada z neba in je ni v zemlji (oziroma še posebej takrat), saj moramo poleg vsega tudi zalivati rastline, ki so v njih posajene.
Velike količine vlage na škarpi bodo povzročile, da bo ta začela »cveteti«, da se bodo na njej začeli pojavljati grdi beli madeži. To je povsem naraven pojav, ki je mnogo bolj izrazit na novih škarpah in na obarvanem betonu, sčasoma pa postaja vedno manj viden. Te bele lise so usedline kalcijevega karbonata, ki se nabirajo na površini škarpe, ko voda izhlapeva iz nje. Kljub temu, da cvetenje ni škodljivo, pa je dobro škarpo na vse mogoče načine zaščititi pred vlago, saj vlaga poleg cvetenja betona lahko povzroči drobne poškodbe, ki se ob zmrzali lahko razširijo v velike razpoke.
Škarpe pred vlago zaščitimo s plastično gumbasto folijo; še najboljše je, da jo namesto v eni položimo v dveh plasteh in hkrati poskrbimo, da folija tudi na spojih ne prepušča vode. Nato je priporočljivo nasuti najmanj 40 centimetrov širok drenažni zasip, nato pa lahko škarpo zasujemo z zemljo.
Škarpo pa lahko zaščitimo tudi na način, da jo zaključimo s kapami za škarpnike – to so betonski zaključki, ki so oblikovani »v strehico«. Uporabljamo jih tako, da jih položimo na zadnjo vrsto lomljenih zidakov ali opažnih blokov, njihova vloga pa je (poleg estetske) ta, da se voda steka s škarpe in se ne absorbira v beton, kjer bi povzročala cvetenje, razrast mahov in lišajev ali pokanje betona.

Kaj še lahko škoduje vaši škarpi?

Poleg vlage ima lomljeni zidak še druge »naravne sovražnike«. Velike količine vlage lahko poleg že omenjenih težav v kombinaciji z lego v senci, ob odsotnosti sončnih žarkov, ki bi škarpo sušili, privedejo do tega, da začnejo na škarpi rasti raznorazni lišaji in mahovi. Če jih redno ne odstranjujete, bo škarpa na mestu, kjer so priraščeni nanjo, lahko potemnela.
Škarpe so narejene, da trajajo, in če boste svojo pravilno postavili in zanjo primerno skrbeli, vam bo dobro služila mnoga leta, celo desetletja.

slide2