Lomljen škarpnik nam polepša okolico

Lomljen škarpnik nam polepša okolico

Lomljen škarpnik je vrsta elementa betonske gradnje škarpe. Ti elementi vsebujejo končna elementa, ki ju je potrebno še prelomiti. Zato izraz lomljeni škarpniki. Ti škarpniki so lahko tudi v različnih barvah in oblikah. Imajo zunanji videz kamna, zato se še bolje zlijejo z okolico.

Kje se postavljajo?

Lomljeni škarpniki se postavljajo predvsem za okrasne škarpe pri urejanju okolice. Okolica hiše s škarpo iz lomljenih škarpnikov dobi privdih urejenosti. Prav tako polepša okrasne površine v okolici večjih stavb. Tudi okrasni vrtovi so veliko lepši z škarpo iz lomljenih škarpnikov. Ker so lomljeni škarpniki različnih barv in oblik, je tudi njihova postavitev v prostor lahko zelo lep okras. Prav tako lahko z njimi ogradimo dvignjene gredice in tako še polepšamo naš vrt. Vsekakor pa se postavljajo kot zaščita ob nižjih nasipih. Lepa je tudi ograda parcele. Škarpa iz lomljenih škarpnikov se zlije z okolico in je zelo nemoteča. Prav nasprotno. Zelo jo polepša.

Kako se postavljajo?

Lomljen škarpnik je potrebno uporabljati načrtno in preudarno. Preden se lotimo postavljanja take škarpe, je potrebno narediti temelj. In na tega prvo vrsto škarpnikov. Preden se lotimo polaganja naslednje vrste, počakamo, da se prva vrsta lomljenih škarpnikov pošteno zveže s podlago. Ne smemo pa pozabiti vstaviti tudi drenažno cev za odvodnjavanje. Nato, glede na teren, tudi polagamo vse naslednje vrste škarpnikov. Do metra višine gredo lahko navpično. Vse kar je več, je potreben rahel nagib. Škarpo, višja od metra in pol, ni priporočljivo graditi z lomljenimi škarpniki. Višje je smiselna gradnja z lomljenimi škarpniki, če jih vmes armiramo. O vseh večjih posegih je priporočljiv posvet s strokovnjakom. Da pa ne bi škarpa postala prehitro umazana in prekrita z mahom in plevelom, jo je potrebno zaščititi. Zadaj jo prekrijemo z gumbasto zaščitno folijo, še bolje z dvema plastema, ki mora škarpo povsem objeti. Nato zasujemo z vsaj 40cm debeline gramoza in šele nato z zemljo. Po vrhu škarpo prekrijemo z kapami za škarpnike.

Zunanji vplivi

Najhujši sovražnik škarpe je vlaga. Beton je namreč zelo dovzeten za vlago in jo močno vleče iz okolice. Zato moramo že pri sami postavitvi dobro zaščitit zasip, da beton ne vleče nase še vlage iz zasipa. Tudi kape za škarpnike delno ublažijo vpliv vlage na poškodbe betona. Tu je predvsem nevarna deževnica. Razen preventivnega ukrepanja, na njeno delovanje na škarpo nimamo posebnega vpliva. Sčasoma škarpa lahko zacveti. Lomljen škarpnik ima ob polaganju med seboj razpoke. V teh razpokah se nabere malo hranilnih snovi iz zraka in že prileti kakšno drobno seme in tam vzklije. Ko pada dež, kapljice vode počasi raztapljajo beton. Voda nato izhlapi, apnenec pa ostane v obliki bele pikice ali srage. Več njih pa pušča na škarpi bele madeže. V zimskem času se voda nabira v manjših odprtinicah. Ta ob nizkih temperaturah zmrzne. Ker ima led večjo površino kot voda, ta razširi te odprtinice in nastanejo drobne razpoke, ki se tekom let povečujejo.

Drugi vplivi

Ko je škarpa postavljena na prostoru, ki nima dostopa sonca ali pa je izpostavljena dalj trajajoči vlagi iz okolice, se na njej začnejo nabirati mahovi in lišaji. Če želimo, da tam škarpa prav tako ohrani lep videz jo moramo prav tako negovati, kot okolico. Z nje pobiramo mahove in lišaje. Jo očistimo in poškropimo z fungicidi. Fungicid mora biti primerno razredčen, ker drugače lahko pusti grde madeže na škarpi, ali jo celo kemijsko poškoduje.

Škarpo pa čuvamo tudi pred mehanskimi poškodbami. Že med samo gradnjo previdno rokujemo s škarpniki, da jih ne odkrušimo. Ko pa škarpa že stoji, pazimo, kako rokujemo z orodjem v njeni bližini. Prav tako opravljajmo vse dejavnosti čim dalj od škarpe, da jo mehansko ne poškodujemo. Lomljen škarpnik je konec koncev le betonski element.

Deli prispevek